Do začetka 19. stoletja je bilo na Lešah le nekaj kmetij.

Ko pa je leta 1818 dunajski magistratni uradnik Blaž Mayer slučajno odkril ležišča premoga in so leta 1820 začeli premog načrtno izkoriščati, so se Leše iz tihega zaselka razvile v močno delavsko središče. Čeprav je leški rudnik deloval le 121 let (od 1818 – 1939), je bil v petdesetih letih 19. stoletja največji rudnik na Slovenskem. V spomin na rudarske čase nas še danes spominja več objektov. Ob poti na Leše je obnovljen vhod  rov Franciscus iz leta 1849. V središču vasi je enonadstropna hiša z lesenim stolpičem (pozivalnica) in z zvonom, ki je oznanjal odhod rudarjev v jamo, danes pa kliče po obnovi. V parku ob šoli stoji spomenik rudarju, v kamen vklesan relief je delo akademskega kiparja Andreja Grošlja.